Oddih na morju

Po Cartageni sva si rekla, da imava dovolj ogledov za nekaj časa, zato sva si nameravala privoščit oddih na mirni karibski plaži, kjer bi prebrala kakšno lahko knjigo, tekla, plavala in dala možgane na off…
Kot takšno letovišče sva si zamislila Santa Marto, z bližnjo ribiško vasico Tagango, ki naj bi bila po pripovedovanju ostalih in branju forumov točno to, kar sva potrebovala. Predvsem sva računala na Tagango, ki je izgledala kot pravo mesto za najin žep. Najprej sva se ustavla v Santa Marti, kjer sva preživela tri dni, v hostlu z bazenom. Zdela se nama je odlična lokacija oz. baza za izlete po okolici; nacionalni park Tayrona, gorska vas Minca, plaže…En dan sva šla malo do centra, pogledat katedralo, ki naj bi bila ena izmed najstarejših v j.ameriki, malo na sprehod po pristanišču, na sladoled… Ker sva imela občutek, da vseeno rabiva morje bližje (z busom je bilo do plaže pr.20 min, in še ta ni bila bogve kaj, saj gre za kar veliko pristanišče), sva šla vseeno raje pogledat v Tagango, oddaljeno le 5 km, ki naj bi bila kot nekakšen »geto« za backpackerje, oh in sploh fajn, predvsem pa z možnostmi potapljanja. Ker se nama je veliko bolj dopadla (na prvi pogled), sva se odločila da preostale dni preživiva tam. Tako sva se naslednje jutro spakirala in odpeljala (o temu kako nama niso hoteli busi ustaviti sva že napisala nekaj besed)… Hostel super, malo ven iz centra, dobila sva svojo sobo s kopalnico (spet po dolgem času), pred sobo manjša terasa z mizico, v glavni stavbi na vrhu res fajn razgled na zaliv in morje…

To je bilo vse, kar sva si želela. Pa se lotiva it malo naokoli; že po prvih 100m hoje ob obali nama je en čuden tip ponujal drogo. Ok, pričakovano, glede na to da je bilo tu včasih polno hippijev, sedaj pa so tu predvsem mladi, željni zabave in pitja. Potem sva se namenila it kopat. Vroče, prideva na plažo, trudiva se spregledati en kup takšnih in drugačnih smeti na pesku, in pogumno v vodo. Ampak, komaj sem se zmočila do srede stegen, Peter je še prej pobegnil ven…

Notri je plavalo en kup svinjarije, od hrane do kondomov. Zgledalo je sicer da to moti le naju, ostali so se z veseljem namakali. Res pa je, da so bili večinoma lokalci. Takoj nama je bilo jasno, zakaj vsi tako vztrajno ponujajo izlete z ladjico do bližnjih plaž. Hitro sva se spravila nazaj pod tuš in na eno dobro papajo :).

Malo sva se zavzela in nikakor nama ni jasno, zakaj vsi tako hvalijo Tagango, saj je le-ta v resnici na zemljevidu skoraj vsakega turista v Kolumbiji. Nama se namreč zdi pozabljena umazana vas, ki jo je povozil čas. Doživela je že turistični razcvet, kolikor je šlo, sedaj pa je preveč turistov, ni neke infrastrukture ki bi to podpirala, razpasel se je kriminal, saj kar dosti turistov poroča o temu, da so jim kaj ukradli, jih napadli. Imaš možnosti samo ali se it potapljat ali droge ali prostitutke ali pa – pol pa že skoraj zmanjka. Groza. Res je, vsake oči imajo svojega malarja, je bilo tudi nekaj pozitivnih stvari, trenutkov; samo le-te lahko naštejem na prste ene roke. Na primer, ko sva šla na kavo, pa nama je prijazna gospa na koncu ponudila še kar ji je ostalo v lončku, ko res ne pričakuješ. In pa včeraj zvečer sva videla enega izmed najlepših sončnih zahodov kadarkoli.
Ko bolje pogledaš vidiš v mestu postarane shirane hippije, umazane ulice, zjutraj kupe smeti ki ostanejo od prejšnjega večera, pa še vse skupaj malo smrdi.
Sva šla danes ven jesti po dolgem času. Na ribo seveda :) Riba res lepa, dobra, sveže ulovljena, ampak seveda ful slana in mastna. Zraven sva dobila pečene banane, sladek riž s kokosom (ful specialiteta, čeprav nama je bil samo sladek, kokosa pa tudi z domišljijo nisem čutila), solato in ribjo juho. Dnevni meni, le za štiri eure in pol, poceni za tako ribo. Ampak samo ta je bile dobra :).
Za piko na i so nama še ukradli mali fotoaparat... Tko da nama ni bilo prav nič več fajn, malo morja sva se naužila, ampak sedaj sva že nazaj v Santa Marti, v hostlu z bazenom (ker se tu vsaj lahko kopava). Ker tu pod milim nebom nimaš kaj. Sva razvajeni riti s tajskih plaž :)