Iz severa na jug. Goa.

Čas je da zbudiva blog iz spanja :)

Tushita. Mesec dni. Epilog? Ne še. Preveč je polna glava.

Iz vedno hladnejšega severa Indije sva spakirala in se iz Delhi-ja z  Radjhani express-om odpeljala na jug, do tako opevane Goe, polna pričakovanj. Morje, sonce, toplo, bele peščene plaže. Poleg tega pa še prihod Petrovih staršev. 

Kam naj greva, na sever, jug, center Goe. Kje je letališče, kje je železniška postaja, koliko je do Stare Goe, kje so najlepše plaže.... Polno vprašanj in priznam, logistično sva imela kar probleme. Na koncu sva prva dva dni preživela v Panjimu, centru Goe, nato pa odšla na plaže proti severu. Tam sva sicer vmes menjala lokacijo, na koncu pa sva se nastanila v Calangute-ju, kjer sva počakala na prihod staršev. Tam smo preživeli par dni, šli na izlet do stare Goe in malo naokoli.

Kaj naj rečem - plaža in okolica - ni ravno vrhunec lepega na poti po Indiji. Predvsem so bili naokoli Indijski turisti, kar nekaj umazanije, za plavanje neprimerno, visoki valovi in močan tok. Vsak drugi nas je zamenjeval za Ruse, napisi na ulicah in celo meniji v cirilici... ČE želiš na morje v Indiji bejži na Andmane! No, Palolem naj bi tudi bil lep, kar je na jugu Goe. Morda se splača iti pogledati, ne vem.

Vendar je bilo ok. Dovolj lepo okolje za začetno prilagajanje drug na drugega po skoraj letu in pol. In pa poceni alkohol (pivo) ;). 

Kaj več o Goi ni za izgubljati besed.

Utrinek iz Delhija. Indija, ki te ljubim. Indija, ki te sovražim...

 Poslovilna zabava Freda in Maye v Tushiti :).

 Hribi, zeleno, soncni vzhod. McLeodGanj.

 Na Radhjani expressu do Goe.

 Panjim. Center Goe.

 Okusna južnoindijska hrana. Dosa.

Na letališču, v pričakovanju staršev. 

 Sprostitev v Goi.

Na zdravje :).

p.s. alkohol je v Goi blazno poceni ;)

 Prvo indijsko kosilo. Thali, masala dosa, idliyi,... 

 Ulice Calanguteja.

 Stari del Goe je res lep. Nešteto cerkva, muzeji,... Kot da nisi v Indiji.

 Prva vožnja na lokalnem avtobusu.

 Plaža v Calanguteju. Se ni za kopat.

 Nepregledna množica severno-indijskih turistov.

Malo sprostitve je pasalo.
Potem pa na vlak do težko pričakovanega Hampija. 

Skodelica čaja :)

Ta vlak ki tiho pelje svojo pot na vse strani sveta ....

Pot med Kandyem in Ello sva preživela na vlaku; 

je ena najbolj opevanih in razglednih voženj z vlakom, doživetje samo po sebi.

 Na postaji v Kandyu.

 Eden izmed prodajalcev prigrizkov na vlaku. 

Za lačne in pa ljubitelje dobr indijske hrane - v primerjavi z vlaki v Indiji je tu mnogo manj izbire na vlaku, tako da priporočava da si vzameš na pot kaj za seboj v primeru hudega napada lakote :) je dobro ampak za naju premajhna ponudba :).

Vožnja je res slikovita. Počasi smo vijugali po hribih in dolinah, med nešteto plantažami čaja. Lepih razgledov na vse strani ni pokvaril niti dež niti nenehno tresenje vlaka. 

Kamorkoli pogledaš, čaj čaj čaj :). Res lepa vožnja in jo toplo priporočava. Nasvet pa : iz Kandya proti Elli prva polovica poti sedi na desni strani in drugo na levi. Nazaj seveda kontra ;).

Moj dragi mož, ko se je dobro najedel in je nehalo deževati :).  

Ella. Ena najbolj priljubljenih krajev na Šri Lanki. Hill Station.

Par dni sva tako preživela v Elli. Vse skupaj le ena glavna ulica, dolga slabih 200 metrov. Restavracije in polno guesthousov, ki jih obkrožajo neštete plantaže čaja.

Zelene plantaže.

Zelena paše na oko :).

Seveda sva tudi midva obiskala bližnjo tovarno čaja in eno izmed največjih v tej regiji. Žal notri nisi smel slikati, je bilo pa res zanimivo, naš vodič je bil tako naspidiran, ponosen na čaj, na izročilo, da ga je bilo veselje poslušati. Kratko, jedrnato, učinkovito, zaključili smo seveda ob skodelici dobrega črnega čaja. Midva imava rada močnega, takega z mlekom in sladkorjem :).

Ello obkrožajo neštete zelene plantaže čaja.

Med jutranjim sprehodom na Little Adam's peak. 

V tovarni čaja. Vse je dišalo po svežem čaju. Božansko. 

 Več vrst črnega čaja, odvisno za kateri trg je delan.

Tu je čaj res dober. Ni važno ali si v restavraciji s petimi zvezdicami, ali pa v lokalni gostilni ob tračnicah :).

Izkoristila sva tudi možnost lepega vzpona na Ella Rock; dobro urico in pol za zajtrk z razgledom in dobro rekreacijo. Spet sva si pretegnila noge in nadihala svež gorski zrak :).

Prvi del poti naju je vodil po progi. Hvala bogu vlaki tu ne vozijo hitreje kot 20 km/h :). 

Vršičke čaja obirajo enkrat na teden na vsakem grmu.  

 Na vrhu Ella Rocka.

 Zaslužen zajtrk. Oz že malica. Z razgledom :).

 Ku ku.

Lep zaključek ob dobrem kosilu in še boljšem svežem čaju.