Agra

Agra je bilo prvo mesto po Delhiju. Res sva bila vesela, ko sva brez večjih težav našla peron, vlak in najine sedeže. Vsi so naju opozarjali, kako težko je vse skupaj najti, da te povsod kdo nadleguje, ti kaj prodaja... Večjih težav nisva imela in prav vesela sva bila, ko je vlak zapeljal iz postaje. Delhi nama ni potegnil, fasala sva tudi "Delhi belly" - malo prebavnih motenj (ti Indijci so res packi!), privajanje na indijsko hrano :)
Čakala naju je torej prva vožnja z indijskimi vlaki. Peljala sva se v klimatiziranem vagonu (kar se naslednjič ne bova več, ker kar nažiga klima, ampak drugih kart ni bilo). Zraven so bili še štirje mladi vojaki, na poti v službo.

Eden izmed njih je bil kar zgovoren, vneto je kazal slikce na telefonu – več kot tri četrt je bil on sam na slikah, v različnih pozah :) seveda se je želel slikati s Petrom; ko je ugotovil, da sva poročena, sem smela biti na slikah tudi jaz, kot njegova žena.

Vožnja je bila res udobna, dobil si odejo, sveže rjuhe, skos je kdo hodil gor in dol in prodajal čaj, vodo, karkoli si pač zaželiš. Prišli smo sicer z enourno zamudo, ampak ni bilo hudega.

Agra je mesto, ki ga obišče prav vsak, saj ima največjo indijsko atrakcijo, to je Taj Mahal. In ker je tu toliko turistov, sva že vnaprej slišala, kako je Agra grozna in strašna. Nama se vsaj na začetku ni tako zdelo, da bi vsi po vrsti grabili turiste in jim vsiljevali svoje izdelke.
S postaje sva se odpeljala z motorno rikšo, ki jo je vozil zelo zgovorni mladi fant. Seveda naju je takoj zahaklal, da naju naslednji dan odpelje malo naokoli, po bazarjih, pogledati Agra Fort, "Baby Taj" in še sončni zahod s pogledom na Taj Mahal z druge strani reke. Nekako smo se spogajali za 400 rupij (njegova prva je bila 600), čeprav se nama je zdelo, da bova še vedno plačala preveč. Najini sumi o slabem dogovoru so se izkazali za pravilne že tik pred začetkom, ko je fant pripeljal svojega strica in nama na hitro pojasnil, da naju bo on peljal naokrog. Stric seveda ni znal tako dobro angleško, bil je mrk, zoprn in zdolgočasen. Odpeljal naju je do omenjenih znamenitosti, bazar pa se je v resnici izkazal za dve trgovinici z ročno obdelanim marmorjem in tekstilom, od katerih je najbrž dobil provizijo. Pika na i pa je bila na koncu njegova izjava (ko je pred nama skrbno preštel vse bankovce, da je videl če sva mu dovolj plačala), zakaj mu nisva dala nič napitnine, če sva bila pa zadovoljna z njim???

Kakorkoli, nisva se preveč sekirala, saj nama ene vstopnice za Taj Mahal slučajno niso štemplali in sva jo prodala naprej za 400 rupij, torej sva imela celo popoldansko vožnjo zastonj...

Prva postaja je bila Agra Fort - osrednja trdnjava v Agri; ogledala sva si jo le od zunaj, kar nama je bilo čisto dovolj.

Nato je sledil mavzolej, ki ga zaradi podobnosti s Taj Mahalom imenujejo tudi "baby Taj" - sredi lično urejenih vrtov prelepa grobnica, ravno tako simetrična na vse strani, detajli še bolj dodelani in lepi kot na samem Taj Mahalu; bilo je zelo mirno, ob reki, ni bilo gneče in z veseljem sva se usedla in le opazovala igro barv na marmorju.

Zadnja poslastica dneva je bil sončni zahod iz druge strani reke s pogledom na Taj Mahal - ena možnost je da kupiš vstopnico za neke vrtove in greš tam skozi, druga pa je zastonj - greš po neki lokalni potki navzdol ob vrtovih, in imaš na koncu ravno enak pogled :) Najin voznik je seveda poznal drugo možnost, in nagrajena sva bila s prelepimi razgledi na Taj Mahal.

Počasi sva imela že zadosti, dan je bil dolg, na koncu naju je odpeljal pogledat še dve trgovini. Midva sva sicer mislila, da naju bo odpeljal do kakšnih malo bolj revnih trgovinic, kjer bi morda celo kaj kupila; no, te trgovine so bile daleč od tega, kar dobro so služili, ampak ne na nama

.
Zvečer morava priznati sva hitro padla v posteljo, saj sva imela zgodaj vlak do Jaipurja ali "Pink City-a".

Enkrat nama je zvečer uspelo iti tečt - Peter pred trdnjavo.

Taj Mahal

Eno izmed svetovnih čudes, za katerega že dolgo veš da obstaja, kako izgleda, kaj naj pričakuješ. Oziroma misliš, da veš.

Bilo je kot Machu Picchu, oziroma še lepše. Bilo je kot slika, prikazen, ki te enostavno zadane. In ko sva se med prvimi v dolgi vrsti v hitrem tempu sprehodila skozi mogočna južna vrata, naju je zadelo. V rahlih meglicah, pomešanih s prvo sončno svetlobo svežega jutra sva ga zagledala; takšnega kot ga ne vidiš na nobeni sliki. Lahko ga doživiš le v živo.

Skozi južna vrata...

...ko se zaveš da se je zjutraj splačalo vstati tako zgodaj :)

Prvi pogled naju je res zadel; ko se ti zazdi da je nekaj narejeno skorajda popolno.

Taj Mahal, ki velja za najlepšo zgradbo na svetu, oziroma vsaj eno izmed najlepših, je zgradil Shah Jahan v spomin svoji tretji ženi Mumtaz Mahal, ki je umrla med rojstvom njunega štirinajstega otroka, v 17.stoletju. Legenda pravi, da je Shaha smrt žene tako prizadela, da je čez noč osivel.
Pri gradnji naj bi sodelovalo več kot 20.000 ljudi, tudi strokovnjaki iz Evrope, ki so pomagali pri detajlih, pietri duri, iz tisočih poldragih kamnov.
Še danes izgleda enako lepo, belo in impresivno, skoraj tako kot ko je bil dokončan. Leta 2002 so ga obnovili, saj je zaradi onesnaženja začel izgubljati barvo, in sicer po starodavnem receptu - z mešanico  soli, kosmičev, mleka in limete, t.i. multani mitti, katero so v preteklosti uporabljale Indijke za lepo kožo. Danes je v radiu približno 1km prepovedan promet z vozili.

Ampak dovolj zgodovine :)

Res, prvi pogled je bil nepozaben. Misliva, da je bilo to to, kar je Shah želel z gradnjo doseči; da ob pogledu na Taj začutiš in vidiš vso ljubezen, bolečino ob izgubi žene, in lepoto. Kakorkoli zveni vse skupaj na trenutke skorajda osladno, jaz tega ne znam drugače opisati.
Popolna simetrija vseh strani Taja, minareti ki se dvigujejo visoko proti nebu, beli marmor z detajli, prelepimi vzorci z rožami, citati iz Korana na stenah, vrtovi naokoli, in odsev v vodi.
Je ena izmed stvari, ki bi jo privoščila vsakemu, da jo v življenju enkrat vidi.