Jug Burme

Tokrat sva se odločila, da si vzameva čas še za južni del Burme. Ustavila sva se samo v dveh mestih, ter se trudila čim več časa preživeti zunaj, na podeželju, med neštetimi stupami, ki so razsejane tudi po tem delu države. Ljudje so bili zelo prijazni, odprti, pripravljeni pomagati, vedno z nasmeškom na ustih.
Ugotovila in potrdila rek, da ne pravijo zaman Burmi - zlata dežela :).

Pogled na Hpa An, malo mesto na JV Burme. Turistov še niso preveč navajeni :), se pa je sedaj odprl mejni prehod s Tajsko - lahko prideš v Burmo tudi po kopnem, kar se že pozna pri naraščajočem številu mladih...

 Podeželje Burme - še vedno poteka večina dela na polju ročno.

 Ko so nas zagledali otroci z vasi, so takoj pritekli na nabrežje reke, skakali ven iz vode... In pa seveda mahali :).

 Za ta del Burme je poleg apnenčastih hribov značilnih tudi polno jam v njih. Te so Budisti izkoristili za postavitev stup, bud v različnih velikostih, prostore za meditacijo...

Bila sva pozitivno presenečena :). Priporočava.

Ni ravno Postojnska jama, je pa vseeno lepa in zanimiva.

 Delo na riževih poljih. Mahajo tudi starejši :). V ozadju tipična pokrajina.

 Obrazi Bude.

 Ribiške mreže. Sicer bolj slabo učinkovite; podobne sva videla v Kochiju na jugu Indije.

Lokalni bazen pred jamami. Tudi mi smo se jim pridružili.

 Prijazen poglavar vasi, rdeč nasmešek :). 

 Malo rekreacije ne škodi; skupaj smo šli na Mt. Zwebagin. Gori nas je pričakal fenomenalen razgled, za katerega se je splačalo malo zašvicati. 

 Praznik luči, ki trajala tri dni in nama postregel z brezplačnim kosilom. Prijazen gospod je kuhal riž, plesal zraven, in še malo spil :).

Cene prenočišč so v Burmi močno narastle. Ponavadi sva spala v takih sobicah, kjer je prostora le za postelji in ventilator. Ta je imela celo okno. Denarni razpon : od 10USD do 22USD. In to je najceneje kar gre. In ni vredno.

V Mawlamyinu : nad mestom je greben, kjer je okoli pet večjih zlatih stup. Med njimi vodi ozka cesta, žalosten prizor pa je bil, ko so se mladi menihi za igro streljali s puškami. Za naslednjim vogalom sva nato zagledala stojnico z igračami...

Zlato obarvani kokosi za darovanje.

 V hostlu v Hpa An-u je na recepciji krasila isteklo tale nalepka :).

 Zastonj kosilo - "noodles with vegetables"; Hpa An (slikca s telefonom).

Posušene ribe veljajo za poslastico.

Danes za kosilo...

...ali najboljše stvari na poti so zastonj :)

Dežuje... Japanke mokre, vse me že riba... Komu se pa v takem da okoli pohajati in gledati stupe in samostane in se sezuvat in obuvat.... Včasih je pač treba malo potrpeti, da kaj vidiš. Tako sva kljub dežju z dežnikom v roki odšla na sprehod po mestu in v enem dnevu dobila tri povabila na zajtrk in štiri na kosilo. Brezplačna, saj se danes praznuje :). Iz zvočnikov je za vsakim tretjim vogalom odmeval glasni burmanski pop, ljudje so naju navdušeno vabili da se jim pridruživa. 

Polna luna in festival luči - Tazaungdaing, le enkrat na leto, že 25 let. 

Trgovine so zaprte, tržnica in ulice so prazne, presenetljivo malo prometa.

In tako je padlo najboljše kosilo v Burmi. Zastonj, s pravo energijo, petjem in plesom (kaj več o pravi myanmar-mastni-food naslednjič :). Tako dobro že dolgo nisva jedla. 

Ja, hrana ti da življenje, če je le prava.

Da te tolikokrat v enem dnevu iskreno povabijo na obrok, se te razveselijo in te nasmejejo, se lahko zgodi samo še v Burmi. 

Najdaljša vrsta... Najboljša hrana!

 Ples med kuhanjem riža :).

 Riž, s kosom piščanca po želji, odlična lečina juha. Kaj sploh še rabiš?

 Če sva iskrena - sva se ustavila na dveh vogalih; kako pa naj odkloniva :) tu so bili tudi tisti pravi krožniki za dal bhat. Poleg sva dobila še zmlete arašide s čilijem Pekoče ampak tako, da hočeš še :).

Ne veš, kdo je komu bolj polepšal dan, oni nama ali midva njim :-)
To so tista prava doživetja na poti.