Danes za kosilo...

...ali najboljše stvari na poti so zastonj :)

Dežuje... Japanke mokre, vse me že riba... Komu se pa v takem da okoli pohajati in gledati stupe in samostane in se sezuvat in obuvat.... Včasih je pač treba malo potrpeti, da kaj vidiš. Tako sva kljub dežju z dežnikom v roki odšla na sprehod po mestu in v enem dnevu dobila tri povabila na zajtrk in štiri na kosilo. Brezplačna, saj se danes praznuje :). Iz zvočnikov je za vsakim tretjim vogalom odmeval glasni burmanski pop, ljudje so naju navdušeno vabili da se jim pridruživa. 

Polna luna in festival luči - Tazaungdaing, le enkrat na leto, že 25 let. 

Trgovine so zaprte, tržnica in ulice so prazne, presenetljivo malo prometa.

In tako je padlo najboljše kosilo v Burmi. Zastonj, s pravo energijo, petjem in plesom (kaj več o pravi myanmar-mastni-food naslednjič :). Tako dobro že dolgo nisva jedla. 

Ja, hrana ti da življenje, če je le prava.

Da te tolikokrat v enem dnevu iskreno povabijo na obrok, se te razveselijo in te nasmejejo, se lahko zgodi samo še v Burmi. 

Najdaljša vrsta... Najboljša hrana!

 Ples med kuhanjem riža :).

 Riž, s kosom piščanca po želji, odlična lečina juha. Kaj sploh še rabiš?

 Če sva iskrena - sva se ustavila na dveh vogalih; kako pa naj odkloniva :) tu so bili tudi tisti pravi krožniki za dal bhat. Poleg sva dobila še zmlete arašide s čilijem Pekoče ampak tako, da hočeš še :).

Ne veš, kdo je komu bolj polepšal dan, oni nama ali midva njim :-)
To so tista prava doživetja na poti.