Prikaz objav z oznako Cusco. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Cusco. Pokaži vse objave

sobota, 7. julij 2012

Kako nastane čokolada ali Peter v tovarni čokolade

Kakavovec so kot dragoceno rastlino cenili že Maji. Iz njegovih plodov so varili pijačo bogov, kakavova zrna pa so uporabljali tudi kot denar, saj so imela zelo veliko vrednost. Seveda je cenjen tudi danes, saj je zelo občutljiv na spremembe v okolju, zato je pridelava kakava toliko bolj zahtevna – draga. 
V tovarni čokolade v Cuscu sva se udeležila »čokoladne« delavnice, kjer vsaj približno spoznaš zahteven proces izdelovanja kakovostne čokolade. Najprej je bilo na vrsti malo teorije, kjer smo izvedeli kako se pridobijo kakavova zrna iz strokov, ki jih najprej izluščijo in posušijo.



Sledi praženje, luščenje in mletje, da nastane fina kakavova pasta.



Za kvalitetno čokolado paste ne rafinirajo naprej do kakavovega prahu in masla, ampak jo s posebnimi mešalniki 24 ur mešajo s sladkorjem (običajno v razmerju 70:30). Nastalo gladko čokoladno kremo je potrebno še enakomerno ohlajati, da nastane homogena čokoladna zmes brez napak.


Sledi le še modeliranje in dodajanje dodatkov ter končno ohlajanje in zavijanje v embalažo (ko svizec zavije čokolado…).




Naredili smo tudi vročo čokolado, kakršno so pili Maji - zmleta zrna kakava, vroča voda in na žalost - ful čilija; so čisto pokvarli okus... Potem smo naredili še vročo čokolado, kakršno naj bi delali v Evropi - s preveč sladkorja seveda. Ampak je bilo vseeno zelo zanimivo in dobro. Ponudili so nam tudi čaj iz kakava oz. lupine zrn; zelo okusen.
Na koncu je vsak dobil paketek čokolad, ki jih naredil, oz. dodal čokoladi sestavine po želji in jo oblikoval (kokos, mandeljni, maca, koka, cimet, rozine,....).


Res dobra čokolada. Muy bien.

sreda, 27. junij 2012

Bienvenidos a Peru!

Cusco – turistična Meka, izhodišče za Machu Picchu, trume turistov, ogromno cerkev in trgov, restavracij, turističnih agencij, neskončne ulice gor in dol, ki jih obdajajo obzidja še iz časa Inkov… In občutek, da te želijo povsod malo »nategniti«… Ampak še vedno mesto, kjer se med ulicami izgubiš, ti zatežijo da se ne smeš dotikat kamnov, se izogibaš trumam razvajenim američanov, in si prvoščiš dobro argentinsko vino in perujsko kavo… In se spomniš, kako in zakaj potuješ, si vzameš čas zase….