petek, 16. oktober 2015

Indija. Zakaj ? :)

Iz Šri Lanke naju je pot zanesla v Indijo. Spet :). Uredila sva si šest mesečno vizo (nasvet : v Kandyu je to precej lahko, še celo ceneje kot v Sloveniji), in poletela v Delhi, od tam pa z nočnim vlakom v Tushito. Tu sva sedaj že dva tedna, dva pa bova še ostala. Ponovno potrebujejo malo pomoči pri housekeepingu; in sva združila prijetno s koristnim : svež zrak, naokoli gozd in zeleno, ter malo čiščenja slabe karme... 

Že nekaj časa naj ne bi na blog napisala nič osebnega Vsaj ne tako osebnega, kot je bilo v času potresa, trekinga. 
Kaj naj rečem, kaj naj napišem? Po Nepalu sva zbežala v Indijo, kolkr tolko zacelila rane, čeprav se še vedno zdrznem vsakič ko se mi zatresejo tla pod nogami (kar je lahko precej pogosto na indijskih vlakih). Potem pa sva rabila odklop od vsega, prave počitnice. Kar sva našla v Indoneziji in na Šri Lanki. Potovala sva, uživala na poti, obiskovala nove kraje, poskušala novo hrano, spoznaval zanimive ljudi. Tri mesece.
Prej je bilo preveč pretresov, zato sva rabila čas, da sva vse skupaj počasi prebavila. Podzavestno. Malo ja, malo ne.  Zato razumi prosim, zakaj je bilo vmes manj osebnega pisanja. Čeprav še vedno dovolj. Predvsem na Šri Lanki sva se trudila napisati čim več koristnih nasvetov za bralce bloga. 
Vedno sem nekje na polovici, ali naj bo blog bolj oseben, ali bolj popotniški z nasveti. Na koncu vseeno nastane miks vsega :).

Tako da sva spet v Tushiti. Kot ste že ugotovili. Vmes je bil z moje strani tudi preblisk da bi šla za dva tedna v Nepal. Nekaj mi manjka. Nekaj še moram tam zaključiti. Prevelik del mene je ostal tam. Ampak bom. Ravno danes sva dobila sporočilo od Mipsanga : Langtang trek je uradno odprt. Neuradno pa je smrtno nevaren, še vsaj eno leto bo. Tako je napisal Mipsang. Zato vsak ki si želi tja, ne še. Prosim. Anapurne, Everest, ja. Langtang ne še. Raje drugo leto.

Da ne zaidem - najina Tushita. Dharma center. Kaj bova tokrat potegnila ven iz Tushite, oz. kar sva že prej a sva rabila čas da tudi to dojameva v pravi luči. Samo par preprostih spoznanj. Da smo vsi le ljudje, krvavi pod kožo. Vedno bolj vidiva ozadje, back-stage dogajanja v takih centrih. Toliko je potenciala a zakorelo kolesje. Zato sem se sama kar malo odmaknila od budizma. Upam da ne bo slišati preveč strogo, očitajoče, a določene stvari enostavno niso prav, preveč je dvoličnosti. No ja, tudi profil ljudi ki se tukaj zbere veliko prinese k temu. Devetdeset odstotkov ima toliko problemov samih s seboj, kot si nikoli ne bi mislil. In potem se ti zasmilijo. Želiš pomagati. Hvaležen si za vse kar imaš. Hkrati pa bi včasih vseeno koga nekam ruknil, ker se ne zaveda kar ima, ker ne izkoristi potenciala. Ker se obnaša kot desetletnik.

Tudi midva imava potencial. Da nekaj narediva, da nekaj spremeniva morda. In ne le s čiščenjem sob, pripravljanjem sprejema za poseben goste... Ni prav, da se dela take razlike. Vsi smo si enaki. Eni so sicer bolj srečni, drugi manj. A vsi smo krvavi pod kožo.

Spet so nepovezane misli. Brez repa in glave. Tushita nama je dala ogromno. Upava si trditi, da nama je spremenila življenje. A zdi se mi, da lahko narediva več. Imava velik potencial, ki ga lahko izkoristiva. S pametjo, iznajdljivostjo, pripravljenostjo pomagati drugim. 
Zato se bova vrnila v Slovenijo. Ker imava voljo, željo, sposobnost in možnost narediti nekaj konkretnega. Ker bi rada nekaj vrnila nazaj. 

In to nama vedno znova da Indija. Zato se vračava sem. Ker te razgali, ker ti da vse in ti vse vzame. Ali jo ljubiš ali sovražiš.  

četrtek, 1. oktober 2015

Na vzhodni obali

Ni šlo, da ne bi skočila tudi na morje :)

Utrinki iz vzhodne obale Šrilanke, Trincomalee in Upavelli. Lepe bele peščene plaže, manj obljudene, zanimivo mestece... In pa morjeeee! Slano kot še nikjer do sedaj :).

Avtobusne karte na ŠriLanki. 

Del kosila. Vada in kokosov chutney. 

 HIndu tempelj v Trincomalee-ju.

 Mala pozira.

 Skupaj z mamo.

Brez kriketa ne gre. Četudi je 30 stopinj in več. Ko je sonce najvišje. 

 Dolga peščena plaža, čisto turkizno morje.


 Nedelja. Tudi Indijci si vzamejo čas za družino, izlet do templja...

V sredini je prava filmska zvezda. Slikali so ga iz vseh zornih kotov.

Ujela sva snemanje reklame.