Vse to se nama je podilo po glavi, ko sva kmalu po enostavnem prestopu meje sedela v kombiju proti Pastu. Pa v tem mestu sva vedela, da tega vsega še ne moreva pričakovati, le pokrajina je že začela navduševati.. Drugi dan sva nadaljevala proti Popayanu, saj so nočne vožnje v tem predelu baje nevarne zaradi oboroženih banditov. Kakorkoli, srečala sva veliko popotnikov, ki se tega pravila ne držijo, pa jim ni bilo hudega, midva pa sva v adrenalinski vožnji divjaškega avtobusnega šoferja na trenutke molila, da bova to vožnjo sploh preživela – skozi ovinke je šlo kot na vlakcu v Gardalandu… Prišla sva do zaključka, da je verjetnost prometne nesreče bistveno večja, kot oborožen napad na avtobus…
Tudi Popayan ni pokazal tistega kolumbijskega obraza – nasprotno je bilo na lepih ulicah z belimi kolonialnimi hišami prav veliko mrkih obrazov. Celo ko sva tekla zjutraj, ko se ti po navadi vsaj kdo nasmehne, se najina izkušnja ni spremenila. Zato sva šla hitro naprej do Calija, ki naj bi bil » Kolumbija direktno v obraz«.
Osrednji trg v Popayanu
Takšen se nama je tudi pokazal; kljub sopari in vročemu soncu, nama je vsak na ulici prijazno pomagal, če kak prodajalec česa ni imel, te je napotil k naslednjemu brez problema. Sicer pa mesto slovi kot kraj za največje nočne zabave, je prestolnica salse, tukajšnje ženske pa naj bi bile prav posebej lepe. Izkazalo se je, da »lepota« pomeni (preveč) poudarjene obline (riti in joške), kar je na splošno ideal ženske lepote v latinski Ameriki. Vzrok temu je med drugim tudi v nezdravi hrani, ki je v Kolumbiji velik problem. Ogromne količine mastnih pečenih piščancev in svinjine v kombinaciji s premalo gibanja prinese veliko predebelih ljudi, kar je prava škoda ob vsem sadju in zelenjavi ki tukaj zraste, saj so pogoji skorajda idealni. A tržnic je tukaj malo, v trgovinah je sicer nekaj izbire a še tisto nekaj malega zdrave hrane je razen redkih izjem zelo drage. Sva se šla celo stehtati na eno tisto tehtnico na kovance. Gori je bila tabela z idelano težo glede na višino. Glede na ta merila sva oba podhranjena…
Normalna teža je zdravje.
Tržnice z ogromno eksotičnega sadja
Vitaminska bomba - papaja, ananas in pomaranče
Kolumbija je seveda najbolj znana kot svetovna proizvajalka kave in tudi to nama med vožnjami ni ušlo, zato sva sklenila, da se za nekaj dni odpraviva na podeželje, v »zono cafeterio«, kjer si bova privoščila odmor od velemest in uživala v naravnih lepotah. Pa pogledala si bova kakšno kavno plantažo, predvsem da vidiva, v čem se razlikuje od Ekvadorske :).
Poskusila sva najbolj prehvaljeno kavo v j.ameriki – Juan Valdez. Moram rečt, da je res zelo dobra.
Cali
V nakupovalnem središču - če dobro pogledaš, vidiš da so razprodaje :)
Popoldanski sprehod, pogled na večmilijonsko mesto (več kot cela Slovenija)
Ni komentarjev:
Objavite komentar