ponedeljek, 7. julij 2014

Kašmir, Srinagar in kaotični Ramadan okoli mirnega jezera

Kašmir - severozahodni del indijskega subkontinenta, čudovita dežela, razdeljena med Indijo, Kitajsko in Pakistan (brez jasno potekajoče meje).
Po prijazni izkušnji v glavnem mestu Sikhov sva se odpravila v popolnoma drug svet. Že ime samo je malo skrivnostno, večini beseda Kašmir pušča negativni prizvok, asociacijo na nemire, nestrpnost. Tudi najin prvi vtis je bil tak - kljub temu, da je pokrajina postala bolj zelena in klima bolj znosna, je bilo že na poti ob cesti vse polno vojaških kontrol, vseskozi so sprehajali naokoli do zob oboroženi vojaki, glavna cesta v mesto je bila zaradi obiska premierja ob najinem prihodu zaprta, ravno tako večina trgovin.
Gre za deželo, zaradi katere sta Indija in Pakistan stalno v konfliktu, že od leta 1947 odkar so odšli Britanci. Vsaka si jo lasti, sami Kašmirci pa nočejo biti ne pod enim ne pod drugim. Večkrat so bili tu vojaški spopadi, občasno pa deželo še vedno pretresajo demonstracije in nasilje (leta 2010 je bilo med protesti ubitih nekaj sto ljudi).

V prestolnici Srinagar so naju iz jeep-a so dobesedno ven vrgli na cesto, koj je bilo okoli naju polno neprijaznih obrazov, vsi so naju hoteli prenesti naokoli za nevemkolikorupij-tvoja-koža-je-bela=tvoja-denarnica-je-polna,... Ne, ne pozabi! V Indiji si! Sikhi in njihova gostoljubnost pa bolj izjema kot pravilo.

Tukaj so prebivalci večinoma muslimanske vere. In ker se je začel Ramadan, sta dan in noč zamenjala svoji vlogi :-). Po dveh neprespanih nočeh zaradi tuljenja zvočnikov iz vseh koncev mesta, sva se preselila na mirnejši kraj - na jezero Dal. Na njemu so nanizane hiše - ladje. Promet poteka na ročni pogon, oddaljenost od obale pa dovolj zaduši preostali hrup, zato je poležavanje na ladjici prava oaza miru :-). Občasno jo zmotijo le horde turistov - bogati Indijci si privoščijo kakšno noč na jezeru v najbolj luksuznih hišicah za pr. 6000 rupij/noč (100 dolarjev, midva spiva za 10). Zahodnih turistov je zelo zelo malo.

Sikare, udobni čolni razvažajo naokrog horde indijskih turistov, zahodnjaki so zelo redki.

Nekatere hišice - "houseboat" so starejše od 70 let.



Na jezeru plava pravo malo mesto, ki ponuja vse potrebno.

Mesto v bližini premore tudi zelen grič, visok kakor Šmarna gora, ki sva ga s pridom izkoristila za jutranjo aktivnost, saj jo od Nepala že precej pogrešava.

Lep razgled na Srinagar in okolico z Shankaracharya hill-a (lokalna "Šmarna gora").

In ravno pokrajina tu naokoli naju tako močno privlači, saj je nekaj novega, drugačnega. Nepričakovano sva se odločila, da greva na krajši treking. Kaj naju čaka nimava pojma. Nekih pametnih agencij ni, vse sva se zmenila z lastnikom houseboata. Verjameva na besedo (kar se bo verjetno malo maščevalo saj sva v Indiji), smo se pa pogajali točno 75 min samo zvečer da smo se zmenili vse - na koncu je obveljala najina cena. S seboj moramo imeti šotor, spalke, vso hrano (danes sva že videla kaj je nakupil, tudi mangote dobiva za seboj),  z nama gresta še kuhar ter vodnik ponijev/vodič.
Bova videla ;-) Kar bo bo. 

Incredible India...

Ni komentarjev:

Objavite komentar