Lotusov tempelj

Ena izmed znamenitosti Delhija, ki je vidna že iz letala, je tudi Lotusov tempelj. Zgrajen kot hiša čaščenja, prostor kamor lahko prav vsak, ne glede na raso ali veroizpoved, pride in moli, meditira, se pogovarja s svojim lastnim bogom. (Poleg te v Delhiju je bilo na svetu zgrajenih še 6 zgradb z enakim namenom).
Do templja sva se zaradi razdalje odločila uporabit podzemno železnico, ki ima kar nekaj svojih posebnosti. Ker so Indijci na splošno precej nevzgojen narod, ne upoštevajo zasebnosti, pravila vrste in ne spoštujejo drugih okoli sebe, so povsod po postajah razobešene table z nenavadnimi prepovedmi. Med kupom neverjetnih prepovedi (kot je prepoved vožnje na strehi metroja!) se najde tudi kakšna uporabna, kot je na primer prepoved pljuvanja.

Na vsakem vlaku sta tudi dva vagona rezervirana posebej za ženske. Česar sem bila vesela predvsem jaz, saj je bilo mnogo manj gneče, nobenega prerivanja, in bila sem malo stran iz vidnega polja Indijcev, ki so kar konkretno "buljili" vame; še nikjer kjer sva hodila okoli se nisem počutila tako neprijetno pred pogledi nasprotnega spola...

Na ostalih vagonih je sicer lahko obupna gužva in si vesel, da ti je narava ustvarila komolce...
Kakorkoli, prevoz je kljub vsemu zelo učinkovit, zato sva do templja prispela relativno hitro in zgodaj, ko še ni bilo množice ljudi. Že na daleč se vidi, kako impresivna in lepa je celotna zgradba in te hitro pritegne. Predvsem pa nama je pasal mir v okolici templja - do tja sva se sprehodila skozi spokojen park, ki ga obdaja, kar je bilo pravo nasprotje ulicam starega dela Delhija.

Dober občutek se je samo še stopnjeval, ko sva stopila v notranjost templja. Notri je bilo zelo svetlo in prostorno, popolna tišina in mir. Kraj je imel posebno pozitivno energijo, predvsem pa je izstopal občutek enakosti vseh obiskovalcev.
Vzela sva si čas, da malo posediva in se sprostiva, med tem ko se je večina ostalih zgolj sprehodila skozi. Prisotna sva bila še pri maši oz. vsesplošni molitvi, kjer so med drugim zmolili tudi Oče naš (v angleščini), nekaj zapeli v hebrejščini, skratka za vse večje svetovne religije je bilo poskrbljeno. Res posebna izkušnja in vesela sva bila, ko sva se odpravila iz templja tik pred množicami indijskih turistov, ki so se začele valiti iz avtobusov.