nedelja, 16. december 2012

Vlakec iz bambusa in kozarček dobre kave


Po turističnem vrvežu Siem Reap-a sva se odločila nekaj dni preživeti v manj turističnem Battambang-u in njegovi okolici. Po izkušnji iz Kampota sva si ponovno zaželela podeželja, lepe zelene pokrajine in prijaznih ljudi.


Največja turistična "atrakcija" Battambanga je vožnja z vlakcem iz bambusa. Gre za lahko in modularno vozilo na tirih, ki so ga uporabljali v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja za prevoz ljudi, živali, hrane, do danes pa se je ohranil predvsem zaradi turistov. 
Že takoj, ko sva prispela v mesto, so vsi od lastnika lodga do voznika tuk-tuka ter ostalih gostov govorili od vlakca in kako je oh in sploh. Seveda nama po vseh teh mesecih potovanja ne moreš več prodati vsake stvari, zato sva na internetu malo pobrskala, prebrala kritike. Kmalu nama je postalo jasno, da gre za turistični nateg in da bi bolje vložila denar, če bi se šla peljat z Dravsko Vilo :). 
Zato sva raje izkoristila zastonj kolesa in se preprosto odpeljala ob reki, zgolj uživat. Okolica ni bila bogve kaj, cesta med nasadi banan in papaj, nekaj watov ob poti, razpotegnjene vasi in polno prometa. Videla sva edino, kako na soncu sušijo banane za bananin čips ter rižev papir za spomladanske zavitke. 



Še vedno pa naju najbolj preseneča to, kako resnično prijazni in nepokvarjeni so lahko ljudje tukaj. Včeraj sva dan kot ponavadi začela z jutranjo kavo v eni od lokalnih gostiln (turistične se vse odprejo prepozno, pa še navite cene imajo). Že ko sva parkirala kolesa pred vhodom, so naju vsi gostje in zaposleni gledali kot glavno atrakcijo dneva. Ker lastnik ni znal angleško, menija pa niso imeli, je poklical svojega sina, ki je obvladal par besed. Za silo smo se uspeli zmenit za kavo z mlekom (sladkim kondenziranim, kot krema, saj navadnega mleka v kavo ne mešajo). Najprej sva dobila ledeno kavo, saj takšno oni večinoma v tej vročini pijejo. Komaj sva jim uspela razložiti, da bi želela vročo kavo in malo nama je bilo nerodno, da sva jim naredila toliko dela. A se noben ni sekiral, ledeno kavo je dobil naslednji gost, midva pa vsak svoj kozarec sveže, prave, vroče kave s tretjino kozarca sladke kreme. Na srečo imajo povsod v teh restavracijah zastonj kitajski čaj, s katerim si kavo vedno razredčiva, da ni presladka. In vsem se je zdelo zelo zabavno opazovati turista, kako pijeta njihovo kavo. Na koncu so nama zaračunali 1500 Rielov, čeprav sva bila pripravljena plačati 2000 (0,5$), kolikor sicer stane ledena kava. Zdela se nama je res fer poteza, katero le še redko doživiš.
Pripis : zvečer sva šla tečt in pot naju je vodila mimo kavarnice. Lastnik se naju je takoj spomnil, vneto pomahal čez cesto in se na široko nasmehnil. 



Popoldan sva po kosilu sita posedala ob reki. Mimo prišel mlad fant, naju je sramežljivo pogledal in odhitel naprej. Nasmehnila sva se mu, čez 20m se je še enkrat obrnil, se še on nasmehnil, nato pa zbral pogum in prišel nazaj do naju. Spoznala sva Savuna, 20-letnega študenta, ki si najbolj na svetu želi postati dober učitelj angleščine, njegove skrite sanje pa so, da bi postavil sirotišnico za čim več kamboških sirot. Preprost fant, ki nama je v odlični angleščini pripovedoval o svojem življenju, izpitih ki jih je moral opraviti za sprejem na univerzo, svojih štirih bratih in sestrah (le on in mlajši brat še nista poročena, sramežljivo je priznal da je še samski), o temu da se preveč boji krvi da bi postal zdravnik, čeprav bi s svojim znanjem lahko šel študirati medicino,... In naju je kar spraševal in spraševal o Sloveniji, kakšna je najina država, če imamo težave z oskrbo z vodo, od kod jo dobimo, če je draga.... Skupaj smo preživeli prijetno uro, na koncu si je v zvezek skrbno napisal najin email naslov in pa letalske povezave do Slovenije; je obljubil da naju bo poklical če kdaj pride v naše kraje :).

Srčni ljudje, ki nama polepšajo dan in napolnijo s pozitivno energijo, so takoj za vogalom. In to je tista Kambodža, ki nama je všeč, po kateri z veseljem potujeva. Ne potrebujeva bambusnega vlakca za 5 dolarjev ali pogoltnih prodajalk sadja na tržnici. Le kozarček sladke kave in nasmeh prijaznih ljudi.


Ni komentarjev:

Objavite komentar