TRETJI DAN
Po napornem dnevu smo vsi malo pospali. Čakal nas je topel sončen dan. Pot se je počasi spuščala, obdajala so nas zelena tropska drevesa, Vijugali smo med plantažami kave, banan, avokadov, andskimi jagodami… Res je bilo kul. Utrgala sva si par zrelih kavnih zrn, takih mesnatih, rdečih; sem pregriznila in notri sta bili dve manjši zrni, odbani s tako sladko sluzasto snovjo; samega zrna nisem mogla pregrizniti. Večina skupine je hitela naprej, nama se ni dalo; če pa je bilo okoli toliko zanimivega.
Končno smo prišli do malega mesteca, kjer smo imeli kosilo. Kuharja sta se tokrat res potrudila; pripravila sta juho, kvinojo, solato s pikantnim piščancem (perujska specialiteta), riž, juko (vrsta krompirja),… Vsi smo se najedli, saj smo vedli, da je za ta dan hoja končana.
Čakal nas je prevoz do Santa Tereze, mesto zadnjega kempiranja, ki pa je bolj znano po svojih termalnih bazenih. In po treh dneh ne-umivanja in potenja smo jih že vse nestrpno pričakovali :)… Jaz sem bila še najbolj vesela, da smo nižje od 2000m.. to je pomenilo, da bo toplo, in res, šotore smo imeli postavljene med bananovci. Ko smo se razpakirali smo hitro odhiteli se kopat. In res je pasalo; vsi smo se kar pošteno namakali. Sledila je še zadnja večerja in po njej taborni ogenj, pod nebom polnim zvezd…
ČETRTI DAN
Čakalo nas je le še pr. 5 ur hoje do mesta Aguas Calientes oz. Pueblo Machu Picchu; to je vas, ki je nastala le z namenom, da služi kot izhodišče za Machu Picchu, torej le za potrebe turistov. Pot se je najprej vila skozi gozd, nato pa se je nadaljevala ob železniški progi. In kmalu smo lahko videli obrise hribov, ki obdajajo Machu Picchu, ter od daleč tudi same razvaline; vsi smo postali vznemirjeni in smo pospešili korak; prvi so skorajda tekli naprej…
In smo prišli do našega cilja; najprej malo zmede z iskanjem hostla in razporejanjem. In potem – ledeni tuš. Dobesedno; res sem si želela en topel tuš po vsem tem. Odprem vodo in čakam, in čakam, in je vedno bolj mrzla, jaz že napol mokra, nisem vedla al je slabši da čakam al grem pod tuš; odločila sem se za drugo možnost, se tresla kot šiba na vodi in hitro zaključila. Peter je bil žal na istem. Ker smo spali v neki skorajda »luknji«, je bilo to to… Mela sva dosti in odšla na pivo. Že prvi sprehod po mestu nama je dal vedeti, kje sva. Cene 2-3x višje kot drugje, same restavracije, hoteli in prodajalne s spominki; ni nama potegnilo.
Po počitku nas je čakala zadnja skupna večerja, peljali so nas ven v restavracijo. Sva prav čakala, kaj nam bodo ponudili; ampak večerja je bila v istem stilu kot povsod, za 2x preveč denarja 3x manjša porcija kot običajno; oba sva ostala lačna, pa ne samo midva; ostali so si še naročili dodatne porcije za jesti :) Kakorkoli, hitro so nas vrgli ven; sledila so navodila za naslednji dan, kje se dobimo, kako bo dan potekal, vstopnice za Machu Picchu, karte za vlak…
Hitro sva se spravila v posteljo, vedela sva, da naju čaka zgodnje vstajanje in naporen dan…
Po napornem dnevu smo vsi malo pospali. Čakal nas je topel sončen dan. Pot se je počasi spuščala, obdajala so nas zelena tropska drevesa, Vijugali smo med plantažami kave, banan, avokadov, andskimi jagodami… Res je bilo kul. Utrgala sva si par zrelih kavnih zrn, takih mesnatih, rdečih; sem pregriznila in notri sta bili dve manjši zrni, odbani s tako sladko sluzasto snovjo; samega zrna nisem mogla pregrizniti. Večina skupine je hitela naprej, nama se ni dalo; če pa je bilo okoli toliko zanimivega.
Končno smo prišli do malega mesteca, kjer smo imeli kosilo. Kuharja sta se tokrat res potrudila; pripravila sta juho, kvinojo, solato s pikantnim piščancem (perujska specialiteta), riž, juko (vrsta krompirja),… Vsi smo se najedli, saj smo vedli, da je za ta dan hoja končana.
ČETRTI DAN
Čakalo nas je le še pr. 5 ur hoje do mesta Aguas Calientes oz. Pueblo Machu Picchu; to je vas, ki je nastala le z namenom, da služi kot izhodišče za Machu Picchu, torej le za potrebe turistov. Pot se je najprej vila skozi gozd, nato pa se je nadaljevala ob železniški progi. In kmalu smo lahko videli obrise hribov, ki obdajajo Machu Picchu, ter od daleč tudi same razvaline; vsi smo postali vznemirjeni in smo pospešili korak; prvi so skorajda tekli naprej…
In smo prišli do našega cilja; najprej malo zmede z iskanjem hostla in razporejanjem. In potem – ledeni tuš. Dobesedno; res sem si želela en topel tuš po vsem tem. Odprem vodo in čakam, in čakam, in je vedno bolj mrzla, jaz že napol mokra, nisem vedla al je slabši da čakam al grem pod tuš; odločila sem se za drugo možnost, se tresla kot šiba na vodi in hitro zaključila. Peter je bil žal na istem. Ker smo spali v neki skorajda »luknji«, je bilo to to… Mela sva dosti in odšla na pivo. Že prvi sprehod po mestu nama je dal vedeti, kje sva. Cene 2-3x višje kot drugje, same restavracije, hoteli in prodajalne s spominki; ni nama potegnilo.
Po počitku nas je čakala zadnja skupna večerja, peljali so nas ven v restavracijo. Sva prav čakala, kaj nam bodo ponudili; ampak večerja je bila v istem stilu kot povsod, za 2x preveč denarja 3x manjša porcija kot običajno; oba sva ostala lačna, pa ne samo midva; ostali so si še naročili dodatne porcije za jesti :) Kakorkoli, hitro so nas vrgli ven; sledila so navodila za naslednji dan, kje se dobimo, kako bo dan potekal, vstopnice za Machu Picchu, karte za vlak…
Hitro sva se spravila v posteljo, vedela sva, da naju čaka zgodnje vstajanje in naporen dan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar