Sva se menila in ugotovila, da dejansko do sedaj še nikoli nisva tako uživala na potovanjih, še nikoli si nisva toliko privoščila. V tem smislu, da ne hitiva po dveh dneh naprej, od mesta do mesta, ker to nima smisla. Sedaj si res vzameva čas, sva kje po pet, šest dni, uživava in dojemava, kaj se dogaja okoli naju. In to je tisto pravo Mejo med Perujem in Ekvadorjem smo prečkali pozno ponoči; na mostu je bilo polno velikih kobilic, ki so skakale po vsemu in vseh. Zelo neprijetno. Ampak kljub temu nek dober občutek, prijazni uradniki, topel zrak… Pot naju je najprej pripeljala v sproščeno Vilcabambo, majhno mestece na jugu Ekvadorja, znano zaradi bližnjega nacionalnega parka, možnostih za hiking po okolici, predvsem pa zaradi samih prebivalcev – ogromno naj bi jih bilo starih preko 100 let, torej stoletnikov, ki so še vedno aktivni, obdelujejo zemljo,… Za to naj bi bil kriv dober zrak, podnebje, organsko pridelana hrana in pa dobra naravna voda.
Po nekem smešnem spletu okoliščin sva se nastanila v Eco lodgu Rumi Wilco; ker je malo ven iz centra nama najprej ni bilo za hodit, sedaj pa sva močno hvaležna, da sva se spravila. Gre za manjšo posest, kjer živi Argentinski par s svojo družino; urejenih imajo nekaj sob, hišic, ki jih oddajajo, sami pa se poleg tega ukvarjajo še s pridelavo organske kave, delajo marmelado iz pomaranč na vrtu, papaj…
Orlando (lastnik) je biolog, več kot desetletje je bil vodič po Galapagosu; ko je spoznal svojo bodočo ženo, sta si za skupen dom izbrala Ekvador in to rodovitno dolino. V okolici sta uredila krajše potke, ki vodijo mimo različnih rastlin, dreves; od mete, do agave, limonovca, aloe vere,…
Za dom sva si izbrala sobico s svojo kuhinjo, kjer sva se takoj počutila kot doma. Ko sva odprla hladilnik, je bila notri pripravljena domača kava, marmelada in kosmiči. Pred vrati imava visečo mrežo, na tleh se suši kava, na malem vrtu imava sveži rožmarin, baziliko in meto, 50m stran pa hodiva po pomaranče za sveži sok. Iz hiše, ki stoji 20m za nama, popoldan zadiši po sveže pečenem kruhu. Imava vse, kar si lahko zaželiva.
Danes sva po kosilu šla dol do reke, na sprehod med nasadi kave, banan, pomaranč in mandarin. Vmes sva srečala Orlanda, ki je Petra hitro povprašal po mnenju o električni napeljavi, s katero imajo zadnje čase tu težave. Peter se je namreč dopoldan lotil popravila napeljave okoli tuša. Pa sta se zmenila, da gresta jutri skupaj pogledat transformatorsko postajo.
Po nekem smešnem spletu okoliščin sva se nastanila v Eco lodgu Rumi Wilco; ker je malo ven iz centra nama najprej ni bilo za hodit, sedaj pa sva močno hvaležna, da sva se spravila. Gre za manjšo posest, kjer živi Argentinski par s svojo družino; urejenih imajo nekaj sob, hišic, ki jih oddajajo, sami pa se poleg tega ukvarjajo še s pridelavo organske kave, delajo marmelado iz pomaranč na vrtu, papaj…
Orlando (lastnik) je biolog, več kot desetletje je bil vodič po Galapagosu; ko je spoznal svojo bodočo ženo, sta si za skupen dom izbrala Ekvador in to rodovitno dolino. V okolici sta uredila krajše potke, ki vodijo mimo različnih rastlin, dreves; od mete, do agave, limonovca, aloe vere,…
Danes sva po kosilu šla dol do reke, na sprehod med nasadi kave, banan, pomaranč in mandarin. Vmes sva srečala Orlanda, ki je Petra hitro povprašal po mnenju o električni napeljavi, s katero imajo zadnje čase tu težave. Peter se je namreč dopoldan lotil popravila napeljave okoli tuša. Pa sta se zmenila, da gresta jutri skupaj pogledat transformatorsko postajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar