Iz Kandya sva se odpeljala proti severu Šri Lanke, v sredino kulturnega trikotnika.Po prijetnih dveh urah na avtobusa sva se najprej ustavila v mestu Dambulla.
Iz terase sobice sva imela pogled na zlatega Budo. Spala sva direktno nasproti znamenitih, najbolj ohranjenih jam s podobami in kipci Bude na Šri Lanki. Vsi so jih hvalili, zato sva jih seveda šla pogledati tudi midva. Dolga vrsta stopnic je mimo opic vodila navzgor do jam. Celo pot naju je spremljal lep razgled vse naokoli. Ki je bil, kot se je izkazalo čez pol ure, za naju mnogo lepši kot vse jame... Po plačilu drage vstopnice sva se pomešala med množico turistov, vzhodnih in domačih, in se sprehodila skozi pet jam. Občutki - zelo mešani. Edino v drugi jami je bilo začutiti tisto nekaj pravega. Vse ostalo se je porazgubilo med klepetom ostalih obiskovalcev, fotografiranjem z vseh zornih kotov in niti malo ne spoštovanjem kraja v katerem si.
Po pol ure sva se obrnila in pobegnila na kosilo.
Nasvet : če še nisi videl kaj dosti budističnih kipov, fresk, potem se splača pogledati. Če pa si, pa jame spusti. Več nama je pomenil popoldanski sprehod okoli stupe in opazovanje mlade družine med lovljenje otrok na ploščadi. Takrat je bila prava energija.
Njegovo zlato glavo sva videla direktno iz terase. Najbolj fajn je bilo, da je bila tudi ponoči osvetljena in je izgledalo prav magično.
V drugi jami te pozdravi ležeči buda.
Ima pa mesto še eno znamenitost - ogromno tržnico. Kjer se vse kupuje na tone, cel dan vozijo ven in notri tovornjaki naloženi z vsem mogočim, trgovci hitijo sem in tja... Prijetno doživetje.
Banan na tone.
Malo hantlanja za ceno kokosa.
Naslednji dan sva se iz Dambulle odpravila na krajši izlet. Slabih 20 km stran leži Sigiriya.- starodavna palača pod Unescovo zaščito, kateri dominira skoraj 200 m visoka Levja skala - Lion Rock; njena slika je zagotovo v vsakem turističnem prospektu, lahko se povzpneš tudi na njen vrh.
Midva sva si izbrala malo bolj alternativni (in pa precej cenejši) izlet - približno kilometer in pol stran se nahaja Pidurangala Rock. Ravno tako pomembna, a skoraj vedno brez množic turistov, v svojim malim muzejem, ležečim budo in ravno tako nagrajujočim vzponom na njen vrh.
Res sva uživala v vzponu na vrh, počutila sva čisto domače, kot nedeljski izlet na Šmarno goro ali Pohorje (joj, kako to pogrešava); malo po stopnicah, čez ogromne korenine, na koncu še malo plezanja čez skale in že sva bila gori. Fantastičen razgled vse naokoli! Tudi na Lion rock direktno pred nama, na kateri sva videla v vrsti čakajoče ljudi, da se povzpnejo nanjo. Prav nič jim nisem zavidala. Uživala sva v miru, družbo sta nama delala le še dva para.
Sigiriya z Levjo skalo.
Na vrhu Pidurungala Rock.
Božanski občutek svobode gibanja...
...vetra v laseh...
... in malo udobja za noge - nove adidaske :).
Po pol ure poležavanja ;) je bilo dovolj, saj je bilo sonce že visoko na nebu in premočno, da se ne bi bilo pametno več predolgo zadrževati gori. Spustila sva se nazaj dol na zaslužene kraljeve kokose in ujela avtobus nazaj do Dambulle.
V lokalni gostilni sva šla na super kosilo (kaj sva že omenila kako dobra je tu hrana! :) ), popoldan pa preživela ob počitku, kozarčku ra-ja - palmovega vina in branju knjig.
Še en super dan!
Zvečer sva zaspala mirna, utrujena. In pod varstvom Bude.
Počasi pričenjajo iz podzavesti prihajati na dan vse izkušnje, ki sva jih doživela, odkar sva se srečala z budizmom. Vse misli, vse kar sva se naučila. Spremembe prihajajo počasi.
Že naslednji dan naju je čakal nov nepozaben dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar