Mnogo mnogo premalo. Vsaj pet mesecev premalo.
Več kot 18,000 otokov, več kot 240 milijonov prebivalcev...
Obiskala sva le slabih deset otokov, če zraven štejeva še tiste male, kjer je ladjica med snorkanjem ustavila za kosilo in kopanje :). Preko Jave, Balja, Gili otočkov dalje proti vzhodu; preko Lomboka in Sumbawe mesec dni na Floresu. Na koncu le še Bali. Za razvajati se. Premalo.
V spominu bodo ostali delujoči, bruhajoči (!) vulkani, tropska džungla, morje z rajskimi peščenimi plažami in kokosi, podvodni svet in korale da dol padeš, islam, budizem, katoliki, hinduisti. Doživetje Ramadana. Živo pisan spekter ljudi. Od najbolj prijaznih do trdih pogajanj za vsako rupijo. Kontrasti kultur in narave.
Noro. Kot da je vsak otok v resnici država, okolje zase.
Videla in doživela sva je veliko premalo, da bi lahko podala realno sliko. Le morda za tistih nekaj krajev, tistih nekaj par trenutkov, ujetih na tako ogromnem prostoru. In času.
Ostalo nama je več kot dovolj izzivov za nov in nov obisk. Novo potovanje, nova doživetja.
Malo pregleda skozi dva meseca :
Pristanek v Jakarti. Velemesto. Ko čez dva meseca gledaš in vidiš, kako močno je razvit en del države in kako drugi del. Ko lahko primerjava z npr Floresom. Kjer je turizem vseeno še v povojih.
Konjske vprege na ulicah Yogjakarte.
Poskusita! Odlični so :).
Okusno kosilo. Kokosov kari, riževi rezanci z zelenjavo in tofujem.
Nešteto sončnih vzhodov, zaradi katerih se je vedno znova splačalo nastaviti budilko na nečloveško uro.
Detajl v Burobadurju, največjem budističnem templju v Indoneziji.
Prambanan. Hinduizem.
Prvi sončni žarki nad vulkanom Bromo.
Se je izplačalo malo stisniti zobe zaradi mraza.
Pogled v delujoči vulkan.
Nora pokrajina.
Zaradi tega so za nekaj dni zaprli letališče na Baliju.
Vulkan Iljen. Žveplo. Trdo delo.
Na ulicah Ubuda.
Na terasi sobe, med tropskimi rastlinami in hindu-oltarčki.
Tihožitje :).
Le pet minut ven iz centra Ubuda, stran od motorjev in gneče. Riž. Mir.
Še en odličen kari s tempehom.
Tipično indonezijsko kosilo : nasi campur aka mešani riž. Zelenjava ali dve plus piščanec/riba, v najinem primeru tofu, tempeh.
Gili otočki. Oddih. Pivo. Zahod.
Snorkalnje. Obvezen del itinerarija potovanja po Indoneziji.
Med avtoštopom do bližnje tržnice.
Nepozabni komodo varani.
Kanawa. Morje. Odklop.
Riž.
Kava je na vsakem "vogalu, štantu ali pravi kavarni" odlična.
Kakav. Makadamija. Vse jim uspeva.
"Ujemi!"
Kelimutu.
Pogosto za zajtrk. Ubi goreng - pražen sladki krompir.
Palmovo vino :).
Prijazni fant, ki nama je vsak dan utrgal vsaj šest svežih kokosov. Flores.
Jutranji ribolov. Flores.
Nanas.
Naokoli po Baliju.
Razvajanje v Ubudu. Rižev puding po balinezijsko :). Rdeči riž, skuhan v kokosovem mleku, s palmovim sladkorjem in soljo.
Ulu Watu. Svetovno.
Ko sedaj pogledam nazaj... Indonezija je res posebna država. Tako raznolika, da je je res dovolj ostalo še za naslednji obisk. Vsak si lahko najde nekaj zase. Od najbolj odmaknjenih otočkov sredi ocenov, džungle in orangutanov, lepih plaž, surfanja, vzponov na vulkane....
Priporočava vsakemu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar