Fort Cochin

Najina prva postaja na jugu Indije je bil Cochin. Kolonialno mesto, ki so nama ga vsi zelo priporočali in ga nihče ni mogel prehvalit. Trgovsko mesto, z več kot 600 leto zgodovino, kjer se mešajo vplivi nizozemskih, portugalskih in britanskih osvajalcev. Pristaniško mesto, z eno najboljših naravnih lokacij na svetu.

Prvi vtis nama je govoril, da je to razvito mesto, za indijski standard seveda. Vsekakor bolj razvito od severa. Skoraj naju je vrglo na rit, ko sva stopila iz vlaka in na postaji zagledala – avtomatski defibrilator! Še v Tushiti sva se zgražala, kako nikjer ni gasilnega aparata, pa tako katastrofalno elektriko imajo, tukaj pa defibrilator. Nad glavno prometno 4-pasovnico gradijo nadzemni metro. Ceste so manj luknjaste, mesto premore več pločnikov, reklame za vse živo so naju napadale z vseh strani kot v kakšnem Bangkoku. Soba v hotelu izredno čista, seveda pa se to pozna na ceni, ki je za kakšnih 20% višja kot na severu.

Zelezniska postaja in AED :) 

Novo in staro.  

Najbolj sva se razveselila morskega zraka in klime, ter pa seveda – kokosov. Tukaj jih je res ogromno in precej poceni so, tako da se ponovno vsak dan hidrirava z njimi :-)

Stari del mesta je dejansko na polotoku, kjer je življenje precej odmaknjeno od ritma celinske komercialne prestolnice. Največja znamenitost tukaj so kitajske ribiške mreže, stare preko 400 let, s katerimi lokalni ribiči še danes služijo svoj kruh in kljubujejo vedno bolj naprednim tehnikam ribarjenja. Princip delovanja mreže je zelo preprost, za rokovanje z njo pa je potrebnih vsaj 4-5 ribičev. Tudi mene so povabili poleg, da sem pomeril svoje moči z ostalimi.

 Trajekt med celinskim delom-Ernakulam in polotokom Fort Cochin.

 Kitajske ribiške mreže. 

 Prijazni domačin nama je razložil vse o mrežah in njihovi zgodovini.

Vse poteka še ročno; je kar naporno, ulov pa je te dni slab, saj se ravno končuje monsun.

V notranjosti otoka prevladujejo stare kolonialne stavbe, zaradi pretežno katoliškega prebivalstva pa je tudi nekaj zanimivih cerkva. Dejansko pa nama je najbolj pasal sprehod po promenadi ob morju, kjer sva ponovno začutila, kako pogrešava morje. 

 

 Ulice starega dela mesta.

 Velik del juga je katoliške vere; nekaj cerkva je izredno lepih.

 Masala dosa s sambarjem in zelnjavnim-kokosovim karijem. Na jugu je hrana super!!

Jug Indije oz. Kerala je prijazna do naju. Nevsiljivi vozniki tuktukov, prijazni obrazi; ko pogledaš v modro nebo ti pogled zastirajo kokosove palme, odlična, ne samo dobra hrana, majhne razdalje med mesti. Sonce in morski zrak. Zelena barva. Paše nama.