nedelja, 11. november 2012

2 ringitta za dobro karmo


Zjutraj sva na živahni tržnici v kitajskem predelu Georgetovna kupovala sadje. Med množico ljudi je ob eni izmed stojnic stal star budistični menih. Oblečen v značilno oranžno haljo, s svojo skledo za donacije, je brez volje gledal nekam v daljavo. Večkrat sva že šla mimo kakega meniha, berača, nekoga v stiski. Vsakemu ne moreš dati, zato raje ne dava ničesar nobenemu. Ta menih pa naju je pritegnil, ne vem zakaj, in ko sva šla drugič mimo njega, je Titina iz denarnice potegnila 2 ringitta, ter mi jih z nasmehom dala v roko: "Za dobro karmo."
Kar nekako nerodno mi je postalo, ko sem bankovca vrgel v skoraj prazno skledo, ki ni premogla več kot le dva majčkena kovančka. Menihu se je obraz razlezel v iskren nasmeh, prijel me je za roko in se mi ni mogel dovolj zahvalit. Nekomu sva polepšala dan. 
Kasneje istega dne sva se peš odpravila do nekoliko oddaljenega burmanskega templja. Ko sva po slabi uri hoje že skoraj obupala, sva ga nazadnje le našla. Nasproti sta si stala tajski in burmanski budistični tempelj. Vsak ima svojega ogromnega Budo, v ležečem oz. sedečem položaju. Spet naju je napolnila pozitivna energija, ki jo vsrkavava v večini takšnih templjev. 
Imela sva srečo, da sva bila slučajno prisotna pri burmanski poroki, kar je bilo čisto posebno doživetje. "Simple and beautiful," je pripomnila naključna mimoidoča gospa. In prav je imela.
Ker je sonce že začelo precej pripekati, sva si privoščila še kokos. Nazaj grede sva po naključju opazila neke vrste gostilno, ki je pijačo in prigrizke ponujala zastonj. Čisto zastonj. Brez donacij, skritih namenov, brez slabe vesti. Če le poješ/popiješ vse tam (in ne nabašeš žepov za s sabo). Skoraj nisva mogla verjeti, a nama je prijazen fant v belem obrazložil, da je štant/gostilna od templja, in ponuja mimoidočim v tem vročem vremenu zastonj okrepčilo, za veselje in srečo, »just to be happy« so bile njegove besede.
Res se nama je zdela lepa gesta in ko sva veselo srkala vsak svojo zastonj kavo, je k nama prisedel star gospod, ter nama začel razlagati svoje življenjske zgodbe. Slišala sva vse od njegovega strica, ki je menih v enem od tajskih templjev, do njegovega sina, ki je inženir. Pa o temu, kako so Japonci kradli zaklade (kipce bud), da ima on enako znamenje kot ga ima buda... Res simpatičen gospod. Dal nama je še naslov templja in rekel, da lahko tam zastonj spiva, ko bova na Tajskem. Bilo je posebno doživetje z občutkom domače topline, saj sva se počutila dobrodošlo. 
In ko sva hodila nazaj, sva se spomnila meniha na tržnici in tistih dveh ringittov. Je bilo vse zgolj naključje, ali res dobra karma?




Burmanska poroka; poročili so se štirje pari hkrati.

Zastonj voda, kava, sladoled, piškoti, in seveda instant noodli :).

Ponosno nama je kazal, kje živi njegov stric, pomemben menih v Tigrovem templju.



Ni komentarjev:

Objavite komentar