Port Barton, odklop

Malo za nazaj a vseeno, si zasluži še kaj omembe :).

Na Palawanu, nekje na pol poti med Puerto Princesso in El Nidom, se skriva mala vasica, kjer se ti zazdi da se je čas ustavil. Tu sva doživela ene lepših izkušenj s Filipinci.

Ena glavna ulica, tri prečne, par restavracij, kilometer in pol peščene plaže, naokoli pa zelena riževa polja, plantaže kokosovih palm, tropski gozd... Kaj bi si želel več?

Do sem vodi od odcepa na avtocesti 22 km makadamske ceste, ki je neprevozna ob večjem nalivu. Počasi jo sicer asfaltirajo. A zelo počasi. Domačin si želijo, da bi cesta prišla čim kasneje - lažji dostop do njih pomeni več turistov, in poleg vse negativne posledice....Popolnoma jih razumem. Še sama sem se na trenutke počutila kot vsiljivec na njihovem koščku raja. No, mogoče le za en trenutek :). Težko je opisati gostoljubnost ljudi, starih in mladih, ki te vedno sprejmejo odprtih rok, z nasmehom na obrazu - sva pa opazila, da so njihovi nasmehi precej škrbasti :). 

Poleg kopanja v morju se lahko odpraviš na izlet do bližnjih slapov, greš na island hopping - celodnevna tura z ladjico, kjer se ustaviš na različnih otočkih s sanjskimi plažami, vmes snorklaš na koralnih grebenih, če imaš srečo pa celo plavaš z metrsko želvo. Na otočkih lahko tudi prespiš; možnosti je nešteto.

Tako sva tudi midva tu, nenačrtovano, bila skoraj dva tedna. In koj bi še šla nazaj :). Tako da če se potikaš po tem delu sveta in bi ti pasalo malo odklopa, otoškega življenja, ne-gledanja na uro .... to je pravi kraj. :)

 Plaža v Port Bartonu. 

Bungalov v prvi vrsti; ko se zbudiš ob zvoku valov. In petelinov :). In na koncu še zaradi petja ob 4h zjutraj in cerkve za hišo. Božič prihaja :)

 Malo razvajanja zjutraj, kot že dolgo ne.

Island hopping - celodnevni izlet z ladjico med otočki naokoli, kopanjem v turkiznem morju, snorklanjem...

 Kuhanje našega kosila.

 Odlično. Midva sva dobila cel lonec zelenjave, ki pa je šla marsikomu bolj v slast kot ribe :). Je zmanjkalo, ribe pa so ostale! :)

 Med poskusom plezanja na palmo. Ni upala do konca :); izgleda lažje kot je v resnici.

 Za zaključek dneva sladka in ne slana voda.

 Del poti do bližnje plaže ob plimi. Po bližnjici ;).

 Sveži kokosi... Gospa je skrbela za resort na plaži, kamor sva se hodila kopati. Ker ni bilo gostov, sva jim kar midva popestrila dan.

 Luščenje debelega kokosovega mesa za izdelavo olja.

 Otroci na plaži. Tu ne posedajo pred televizijo, računalnikom, ampak so cele dneve zunaj.

 Ob oseki so vsi nabrali neke male školjkice, ki so baje ful dobre in ful drage.

 Leno, skrbnik na eni izmed kokosovih plantaž. Kot opica je splezal na palmo in nama prinesel sveže kokose.

 Ni slabo za pogled ob dišeči kavici :).

 Smerokazi do slapov. Tudi "keep going" je bilo. Po dobri uri nama je uspelo, vmes sva imela sicer srečanje s pijavkami, a se je splačalo.

 Jerome, pri katerem sva vsako jutro pila kokose. Misliva, da sva mu pred glavno sezono dala dobro idejo za dodaten zaslužek :). Prvič sva slučajno šla mimo, ko e sinu sklatil kokos s palme za vasjo. Seveda sva hitro prosila še midva za enega, potem pa smo se zmenili da mu plačava in vsak dan prideva k njemu na kokose. Tako je poleg pralnice perila in delanja streh iz palmovih listov za hiše v družino prišlo še malo denarja s prodajo kokosov. :)