Rada jeva :) rada dobro jeva :) in rada kuhava :)
Že preden sva šla sva se odločila oz je bila najina želja, da bi tekom poti, potovanja, tudi malo pobližje spoznala kulinarične dobrote posameznih držav.
Začela sva pri dobrotah Nepala. V tem tednu sva se udeležila dveh krajših kuharskih tečajev v Kathmanduju. Oba s plusi in minusi, ampak o tem le če koga kaj bolj zanima če ga zanese v te kraje.
"Narodna" jed je daal bhat tarkari - riž (basmati), lečina juha, zelenjava (sezonska, ponavadi s krompirjem), pickels (najbolj pekoči del, kot omakca lahko s čiliji, paradižnikom, pekoče :) ), včasih lahko dobiš še paapad (lečin ocvrt tanek kruhek). To sva jedla velikrat na trekingu : ko poješ s krožnika ti sproti še prinesejo vse kot repete, in res se naješ. Pa na avtobusnih postaja so ponavadi tudi dobri, ker dobiš res sveže vse skuhano. V mestu (ala Kathmandu) pa ponavadi dobiš ful manjše porcije in ne pol tako dobre. Aja - pa je se ga z rokami oz. mi (zahodnjaki) dobimo tudi pribor. Ampak sva poizkusila in z malo vaje gre tudi z roko :)
Je na jedilniku bogatih in revnih, ponavadi dvakrat na dan - zjutraj si Nepalci privoščijo sladek mlečni čaj, kakšen prigrizek - slan/sladek, nato pa jedo daal bhat med 10-11h in potem še enkrat zvečer okoli 18h. Vsaj večina jih je tako (izven mest, pa tudi v mestih).
Dal bhaat na trekingu...
...in končni izgled na tečaju; prvega nisva uspela slikati, ker sva bila že tolk lačna da sva ga pojedla preden sva uspela sploh pomisliti na sliko ;)
Pogosto so na jedilniku tudi momoti - izvirajo iz Tibeta, ampak v bistvu jih poznamo povsod po svetu pod različnimi imeni; ala "dumplings" na Kitajskem, nekaj podobnega so tortelini - pač testo iz bele pšenične moke in vode, razvaljano in polnjeno z zelenjavnim/mesnim nadevom. Obvezno zraven paradižnikova pekoča omakca.
Peter med pripravljanjem momotov...
Potem jih daš v take posode in kuhat nad paro. Smo poskušali z različnimi oblikami ;)
Na ulici prodajajo vse polno različnih prigrizkov : samose (trikotna oblika listnatega testa, notri nadev s krompirjem in zelenjavo, obvezno pekoče ;) ), pakore (zelenjava ocvrta v čičerikini moki),... Do bolj sladkih različic - praznični kruh - testo iz riževe in navadne moke, sladkano z dodatkom začimb in ocvrto - nekaj podobnega sva se trudila ustvariti tudi midva na tečaju, pa ni najbolj šlo. Vidt je lažje kot narest :)
Končni izdelek - kot sladke okrogle miške :)
Najbolj naju je zanimalo predvsem kakšne začimbe in koliko jih uporabljajo - prevladujejo ingver in česen kot osnova ter kumina in koriander; vse je ponavadi precej slano, potem pa še čili in seveda kurkuma za barvo.
Simpatične posodice z začimbami
Ingver, česen in kumina.
Še vedno pa ostaja zajtrk najin najbogatejši (in najdražji obrok) - sedaj se predvsem razvajava s sadjem - mangoti in papaje (p.s. mami taka kot je na sliki te čaka ko naju prideta pogledat - mela je 2,8 kg (cena okoli 1,8e) - in ja, pojedla sva celo za zajtrk :)
Zadnji dan na trekingu sva si privoščila vsak svoj kilogram mangotov (ko deset dni+ ne ješ nič kaj dosti sadja/zelenjave to prov sede)
Papaja za zajtrk
Še nekaj utrinkov iz tečaja :
Packanje :) rok za praznični kruh
DOBER TEK!
Njaaaamiii :)
OdgovoriIzbriši