sreda, 19. september 2012

V kraljevini šerp - 1.del


Polna pričakovanj sva se na udobnem mikrobusu (za razliko od prejšnjič sva se izognila lokalnemu busu, kjer nama je bilo obema slabo) odpeljala v Jiri, izhodišče najinega letošnjega trekinga v Nepalu. Jiri kot je ostal v spominu, nič posebnega, komaj sva čakala da začneva drugi dan s hojo. Zjutraj sva hitro odšla. Težki nahrbtniki so naju hitro prizemljili, da letos ne bova tako hitra kot zadnjič. Res sva se opremila, je pa res da je bilo od tega polno hrane - vedela sva, kaj se nama bo luštalo, s seboj sva imela čokolado, kakavova zrna, žitno kavo, pravo kavo, mleko v prahu, frutabele, suho sadje, železo, kilogram cedevite, ovsene kosmiče, manjšo plinsko bombo, posodo, skodelice (pripravljena na visoke cene ki sovpadajo z višino), zadnji hip sva kupila še 2,5 kg jabolk... Res, tolk težko še nisva nosila. Ampak je šlo, počasi sva se navadila.
Po poti sva lepo napredovala, ljudje so ostali enako prijazni kot sva jih imela v spominu, turistov skorajda ni bilo. Nagajalo pa nama je vreme, vedno bolj in bolj... To ni bila več deževna doba, to je bilo enostavno slabo vreme, ki se je začelo po treh dneh hoje. In traja še danes. Dež, cel dan, oblaki, vse vlažno, napadle so naju pijavke, jaz sem imela na glavi ogromno hrasto. In kar je najpomembneje, nekako letos občutek ni bil pravi. Vse nama je bilo preveč domače, nekaj je manjkalo, nekaj ko ne veš kaj; obema nama ni peljalo, po štirih dneh sva se začela spraševati, ali naj obrneva, naj sploh nadaljujeva. Kot da bi nama vse hotelo nekaj povedati, da je najina pot naprej, da sva tu že bila, da tu ne bova našla ničesar novega. Zmišljevala sva se kam bi rada šla, nisva se znala odločiti. Potem, ko sva se le, pa spet vreme ni štimalo. Z zadnjo voljo sva prišla do Lukle, in si privoščila božanski kapučino. Pasalo nama je udobje, toplota, misli so se uredile, odločila sva se da greva naprej, v Chukung, dolino pod steno Lothseja, ki nama je ostala v lepem spominu, in od tam naprej bi se lahko odpravila čez vse tri prelaze v dolini Khumbu. Pred štirimi leti sva od tam pobegnila pred visokimi cenami. Takrat sva preštevala vsako rupijo, danes pa sva vedela, da imava dovolj denarja, da sva pripravljena na vse, fizično in psihično, da ne rabiva šparat. In sva šla naprej do Namche Bazarja. Tudi tokrat je bil v megli, za razliko od prejšnjih let brez življenja, na polno so gradili. Prav presenečena, a to je bila posledica odpovedi vseh letov iz Kathmanduja zaradi slabega vremena. Po vročem božanskem tušu sva se počutila kot nova. Deževalo pa je še naprej, vsak dan, ponoči, podnevi, vse je bilo zavito v meglo. Rekla sva si, dajva še enkrat poskusiti, če ne bo ok greva nazaj, takoj. Dobro aklimatizirana sva se odpravila do Pericheja, na skoraj 4300m. Počutje odlično, dobro sva se naspala, zjutraj pulz pod 50. Ampak ko sva pogledala ven je bilo vse megleno, prve dežne kaplje... Rekla sva si, greva še do naslednje vasi, če je lepo ostaneva. Če ne, greva. Počasi greva po hribu navzgor, razgledi nič lepši. Ko veš kaj bi mogle videti, pa tega ni. Vedela sva kaj hočeva. Za naju ni bilo dovolj, da bi rekla le da ja, da sva videla Everest. To je bilo premalo. Srečevala sva ostale trekerje, in ko ti rečejo ja, do so videli obrise Everesta, pa še to le, ker so jim povedali da je to Everest... To ni bilo za naju. Dovolj sva imela, prevečkrat sva se mogla zbrati, da sva odšla naprej. Tokrat sva vedela, da tu ni več ničesar za naju, ta dolina nama ni usojena. Obrnila sva se, solze so mi tekle po licih, Peter je imel solzne oči. Ampak nisva več mogla. Vedela sva, da morava naprej. Odšla sva nazaj proti Namche bazarju, v dežju, vetru in megli.

Prvi dnevi trekinga, sonček je še sijal


Prijazni nasmehi nepalskih otrok

Obešanje molilnih zastavic, v upanju na dobro vreme




Najboljša kuhinja na trekingu

Hoja v dežju...


Dal bhat je zakon!

Tržnica v Lukli

Božanski capuccino :)

Frizer na prostem




Pobiranje krompirja v megli in dežju


Nisva obupala : 

Kakav in kavica po napornem dnevu




Zadnji pogledi, preden sva obrnila:



Ni komentarjev:

Objavite komentar