Iz neprivlačne Goe smo se z vlakom odpeljali v Hampi. Že potovanje z vlakom je bilo pravo doživetje. Vsak, ki se je kdaj peljal z vlakom po Indiji ve, kako je prvič. Tako je bilo tudi za Petrova starša :-) .
Zanimivo je bilo opazovati, kako se je spreminjala pokrajina, zelena barva vse naokoli, kokosove palme, riževa polja, vse do skalnate, granitne okolice. Prispeli smo v Hospet in se s tuk tukom odpeljali do Hampija. Samo mesto na južnem delu reke je bolj "ubogo". Človek skorajda ne more verjeti, da ta vas predstavlja izhodišče do znamenitih ruševin, ki so celo pod Unescovo zaščito. Ulice napolnjene z guesthousi, restavracijami, turističnimi agencijami. In smetmi. In kravami. Nama dokaj normalno, saj si vendar v Indiji :) a vseeno malo šoka za starše. Hvala bogu se nam je sama okolica hitro oddolžila za nesnago v mestu :). Že prvi večer smo ujeli lep sončni zahod na bližnjih skalah nad vasjo.
Že prvi večer smo za nagrado po dolgi vožnji z vlakom doživeli lep sončni zahod.
Pogled na osrednji tempelj v Hampiju - Virupaksha - tempelj.
Hampi je bil prestolnica ogromnega kraljestva v 14. stoletju, Vijayanagarja. Ostanki se raztezajo na vec kot 25ih kvadratnih kilometrih. Res je lep pogld vse naokoli. Tako smo naslednja dneva s kolesom in pes pohajali med templji, rusevinami, kozami, bolderji, lovili lepe scene in uživali.
Jutranje kopanje v bližnjem ghatu.
Za zajtrk pa puriji in idliji s chaii-jem.
Vsakdanji prizor na ulici Hampija. Vas je res za b*...
Lovljenje zadnjih sončnih žarkov z bližnjega hriba.
Razgled z vrha. Vse naokoli skale, ruševine, noro!
Bolj kot templji me je navdušila pokrajina, razgledi,... res veličastno.
Se splača :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar