Kochi sem že komaj čakala. In mislim da ostali tudi. Midva sva tu že bila, vedela sva kaj lahko pričakujeva. Odločila sva se, da bomo spali v Fort Kochi-ju, v enem izmed elpih, čistih homestayov - hehe, potovanje s starši ima tudi prednosti, kot so malo višji standard potovanja. To je za naju v Indiji pomenilo predvsem lepša in bolj čista prenočišča. Ostalo niti ni tako bistveno. Hrana je še vedno večja verjetnost da bo boljša na ulici (pa še odvadila sem se jesti s priborom :)), premiki z vlakom so tko ali tako najboljši v sleeper classu (kjer ni klime in je vedno na voljo nekaj za pod zob). Ampak prenočišče pa, ja, naam pomeni precej veliko. Dlje kot potuješ, bolj se ti že na splošno standard viša. Tu še najbolj, saj lahko menjavanje postelj in okolja postane kar precej naporno...
Kakorkoli, prispeli smo v Kochi, se s taxijem elegantno odpeljali do Fort Kochija. V lep in čist homestay. Kljub temu, da je bilo zunaj skoraj 30stopinj, sem si z največjim veseljem privoščila dolg in vroč tuš.
Paše.
Predvsem pa sem bila vesela, da sta bila tudi Petrova starša zadovoljna s prenočiščem, čistimi rjuhami, delujočo klimo ter kopalnico brez ščurkov.
Znane kitajske ribiške mreže v Fort Kochiju.
Prijeten večer ob pivu in dobrem indijskem rdečem vinu.
Na predstsvi Kathakali, tradicionalni dance-drama artform of Kerala
Kerala backwaters. Obvezen del itinerarija.
Mreža več kot 900km dolgih, med seboj povezanih kanalov, rek, jezer...
Tako raste poper.
Kingfisher. Moj mož ga je super ujel, je prav poziral. ČE pa ti ga ne uspe videti v živo, pa je na nalepki na pivu ;).
Dnevni izlet z malo ladjico po rečnih kanalih. Vmes smo se ustavili na kopnem, si ogledali ¨plantaže¨, no, umetno posajen ;) poper, vanilijo, kurkumo,.... še in še.
Popoldanska vožnja na malo večji ladjici (ki je bila že precej dolgočasna).
Tipično kerala kosilo : postreženo na bananinem listu. Riž, pappad, daal ter različni kariji, na osnovi kokosa. Poleg hladno pivo, v najinem primeru toddy. Meni zelo okusno, večini ostalih malo manj.
Na kosilu, tokrat na pravih krožnikih :).
Ta del Indije nama kar potegne. Kochi je lep, prijazen (vsaj ta kolonialni del), veliko nudi. Po najinem mnenju obvezen del itinerarija vsakega na tem koncu Indije, se splača. Kaj več bo povedal wikitravel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar