Sedim v veliki jedilnici hotela v mestu Ende in razmišljam...
Sva edina zahodna turista v hotelu. Hotelu, kot se temu reče. Z dovozom, lepo recepcijo in veliko ložo, širokimi hodniki in svetlimi sobami... Za manj kot 10€ na noč z zajtrkom.
Udobno nameščena v velikih foteljih sva obkrožena z visokimi predstavniki celega Floresa. Te dni je namreč v Endeju velika konferenca, v avli nad nama debatirajo o bog-ve-čem in med odmori se pridejo okrepčat v jedilnico, zasedejo vse mize in debatirajo naprej. Vsi, brez izjeme lepo zrihtani in naštimani, z bleščečimi urami na zapestju, oblečeni v njihova tradicionalna oblačila. Ne razumeva jih, oni pa ne naju, pa naju vseeno povabijo poleg na kavico ter kuhane banane in ubi. Drug drugemu se nasmehnemo, pozdravimo s klasičnim 'helou'. In nato drug drugega 'na skrivaj' opazujemo :-).
Velika konferenca v hotelu sredi Ende-ja
Vsi lepo urejeni, v tradicionalnih oblačilih.
Ende je tranzitno mesto nekje na polovici Floresa. Lonely Planet ga opisuje kot mračnega, prašnega in nagnetenega, večina turistov pa tukaj zgolj zamenja avtobus. A midva bova tu ostala 3 dni in noči, čisto slučajno, brez paniranja, ker nama sede. Mesto je majhno, prijazno in relativno čisto, ima pa vse, kar potrebujeva. Paše nama dolge ure posedet v udobnih foteljih, čistit glavo in kovat plane za prihodnost. Paše se sprehajat po svetlih ulicah in po črni peščeni plaži. Rada opazujeva dogajanje na tržnici. Zjutraj sva bila slučajno priča ulovu dveh ogromnih rib, ki ju 6 mož vleče na obalo. Preko ceste od hotela je šola s precej razposajenimi otroki. Navajena sva že, da nama za vsakim vogalom mahajo in vpijejo 'helou, mister' in se jim neznansko dopade, če pomahava nazaj. Včasih pomahajo in pozdravijo tudi starejši.
Ogromno sveže zelenjave in rib na lokalni tržnici.
Dnevni ulov lokalnih ribičev.
Jutranji zbor učencev pred šolo.
Ne, Ende ni turistično mesto, daleč od tega. Tukaj življenje poteka normalno v svojem ritmu, dan za dnem.
In midva uživava, ujeta v trenutku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar