Potovanja so čudna reč. Preden greš, komaj čakaš da odideš; ko se letalo odlepi od tal, razmišljaš kako bo, ko se boš vrnil domov. Nato pa se kar naenkrat pojavi tisti dobri občutek, kot da nikoli nisi nehal potovati, kot da si nenehno na poti, ko se ti naenkrat vse poklopi. Takrat veš, da so bile tvoje odločitve pravilne, in jih ne bi spremenil za nič na svetu…

Tako se midva počutiva sedaj; popolnoma sproščena, potovalno utrujena, padla sva v ritem južne amerike, s siesto sredi dneva ko je vse zaprto in ti najbolj kruli v praznem želodcu…