Tushita

Razmišljava kaj naj napiševa o najinem krajšem odklopu, kako se trenutno povečava sama sebi ;) morda se sliši malo hecno, verjetno se vam zdi da to počneva že odkar sva odpotovala. Pa temu ni tako.

Zadnje dni sva preživela v Tushita Meditation Centru, kjer sva se udeležila tečaj Uvod v tibetanski budizem. Tečaj je trajal deset dni in je vključil tako meditacijo kot učne ure o budizmu - in sicer o Mahayana veji budizma (za razliko od npr. Theravada budizma, ki ga prakticirajo na Tajskem, Burmi, Kambodži, Maleziji).

Zbralo se nas je okoli petdeset, vseh narodnosti, profilov in starosti. Razdelili smo se po dormitorijih, vsak je dobil svojo "karma-job" (Titina je opravljala delo zdravnika, Peter pa je skrbel za water-bowl-offerings – s svežo vodo je vsak dan napolnil posodice na oltarjih, kot daritev). 

Posebnost tečaja je, da je oz. naj bi prav vse potekalo v tišini - razen vprašanj na koncu učnih ur in pa diskusije po skupinah, ki so trajale vsak dan eno uro. To je pomenilo, da v bistvu sploh nisi vedel s kom si v sobi, kdo spi poleg tebe, jedel si v tišini... Tako tudi midva nisva komunicirala med seboj (razen nekaj kretenj, če si bova razdelila banano ali kaj podobnega). In to je bilo to. Na začetku nama je bilo kar težko, potem pa se misli umirijo, ugotoviš da ti tišina paše, ni pogovorov brez pomena in potrebe; dejansko imaš čas, da se posvetiš le samemu sebi, svoji glavi, svojim občutkom in mislim.

Bilo je kar naporno, urnik natempiran, od dolgih ur sedenja na blazini so naju bolele noge, vrat, hrbet, celo telo. Od dolgih ur razmišljanja pa glava . Vključeno naj bi bilo tudi nekaj razgibavanja oz. joge, kar pa je na žalost zaradi slabšega vremena (monsun) odpadlo. Zabavo pa so predstavljale opice, ki jih je naokoli vse polno.

Urnik je izgledal nekako takole :

6:00 : jutranje bujenje z gongom

6:45 - 7:30 : jutranja meditacija

9:00 - 12:00 : učne ure z vmesnim 15min odmorom

12:00 kosilo + karma-job

14:00 - 15:00 : diskusija po skupinah

15:00 - 15:30 : čaj

15:30 - 17:00 : učne ure

17:00 - 17:30 : odmor

17:30 - 18:15 : meditacija

18:15 : večerja

19:30 - 20:30 : večerna meditacija

in potem si padel v posteljo.

Zadnja dva dni sta bila v celoti namenjena le meditaciji, učenja ni bilo več. To je šele bil izziv. Ker zaradi tišine in miru, ki te je obdajal, si slišal svoje misli. 

Pa da ne boste mislili, da se bova zdaj kar v budista spreobrnila, ali da gre za kakšno pranje možganov. Ne, daleč od tega. Res je, dobili smo nek osnovni vpogled na razvoj in zgodovino budizma. Vključili smo tudi vprašanja o samem bivanju na tem svetu, o prihodnjih in preteklih življenjih, o karmi, kaj to v resnici pomeni (zakon o vzrokih in posledicah). O obstoju, povezanosti uma, misli, telesa in zavesti. Pogovarjali smo se o jezi. O sreči. O navezanosti na predmete, ljudi. O smrti. O vsem mogočem. 

In nato smo med meditacijo vključevali vprašanja na te teme. Večino meditacije je bilo analitične (ko razmišljaš o stvareh, v moji glavi je potekalo vse skupaj kot nek dialog same s seboj); vmes pa smo vključili občasno tudi placement - meditacijo - ko se osredotočiš na določeno stvar, npr. dihanje, ki je bolj za izboljšanje koncentracije. Ravno to se mi je zdelo super. Večina ima v glavi predstavo o meditaciji, da se pač usedeš, zapreš oči in misliš na nič. Pa je bilo ravno obratno, po glavi se nama je ponavadi podilo vse polno misli, res imaš čas razmišljati. Posamezne teme so bile res močne, nekateri so vmes celo začeli jokati.

Ne vem, vse so samo neki suhoparni podatki, ki jih naštevava. 

Učitelj nam je rekel : predstavljajte si oz. jemljite budizem, kot da ste v velikem supermarketu. Vzamite kar vam je všeč, kar vam je blizu. Ostalo pustite, se ne ukvarjajte s tem.

Dalai Lama: Ko bo znanost dokazala da reinkarnacija obstaja, se bo temu prilagodil tudi budizem .

Tako da ti ne vsiljujejo nobenega mnenja, ničesar.

Hm, hrana je bila tudi super. 

Težko je opisati vse skupaj. Midva nekako ne najdeva besed. Čeprav je bila za naju življenjska izkušnja. Nekaj, kar bi priporočala prav vsakemu, ki ima na leto dva tedna dopusta. Tudi, če ga vsega porabi samo za to.

Bistvo vsega je, da ti odpre nek širši pogled na svet, stvari okoli tebe, predvsem pa na ljudi in vsa živa bitja, ki nas obkrožajo. Uči te spoštovati vsako življenje, vsako bitje. Uči te hvaležnosti za trenutke, ki jih imamo sedaj, za to da si lahko srečen ker si v temu življenju človek, bitje s sposobnostjo inteligentnega razmišljanja. O temu, kaj je resnično pomembno in kaj ni. Kako se ne-jeziti :) videti vse negativne lastnosti jeze, navezanosti na predmete. Kako se spopadati s temi; učili smo se biti boljše osebe.

Na koncu sva se spomnila : http://titina-peter.blogspot.in/2012/11/2-ringitta-za-dobro-karmo.html

Ko je na koncu pomembno le da si srečen. Ti in vsi ostali, saj si vsako bitje želi le sreče in ne trpljenja.

Zmanjkalo nama je besed. 

Ampak zdaj naju čaka težji del – kako vse to prenesti v vsakdanje življenje; kako najti neko srednjo pot…

Če koga zanima kaj več naj le vpraša. Morda bova lažje odgovorila na kakšno konkretno vprašanje.

www.tushita.info