Bolivija

Država z enimi najbolj mrzlih, vročih, vetrovnih mest na svetu, kot tudi z najbolj suhimi, slanimi in močvirnatimi. Najrevnejša država Južne Amerike… Ljudje in narava, ki te presenetijo na vsakem koraku, ko najmanj pričakuješ. Vse to naju še čaka…

 Najina pot se je začela v Santa Cruzu, velemestu, od koder sva pred zoprnimi in glasnimi severnoameriškimi najstniki skorajda »pobegnila« v malo gorsko vasico Samaipata… Pričakovanja so bila velika. Tu pa dež… megla… rosenje… in mraz. Povsem nepričakovano; ni zeblo samo naju, temveč tudi vse ostale. In kaj početi v dežju, v tako majhnem mestu,… malo že bereš, pohajaš okoli ipd, ampak tega se ti pa ne da delati cel dan… In potem nama je zjutraj le en dan posijalo v sobo sonce, po dveh dneh dežja. Hitro sva se dvignila iz postelje in šla tečt; malo po cesti, malo v hrib, vse naokoli, da sva le pregnala hladno jutro J

 Physical activity is the only medication you need every day.

Tek je najboljše zdravilo za vse kar te teži J. Ob 8:15 sva bila že nazaj, polna energije, sonce je sijalo, toplo je bilo, komaj sva čakala da nama pa danes mogoča rata pridt do pred-inkovskih ruševin El Fuerte (dan prej sva obrnila zaradi dežja). Nestrpno sva čakala zajtrk, škoda se nama je zdelo lepega dneva. Ko sva se končno najedla, sva skočila še na tržnico po mandarine (ker  jim tu rastejo na drevesu zadaj na vrtu in so res dobre). In tako sva se odpravila na pot, peš (pr. 10km v eno stran), vreme pa je postajalo vedno bolj čudno, oblačno, vetrovno; sva rekla da bo že zdržalo. Ampak nisva imela te sreče. Na vrhu se nama je še ravno za minuto odprl pogled na ruševine, in to je bilo to.. Potem se je spet spustila megla, začelo je pršeti, in sva raje hitro popihala stran.

Tako sva imela dosti deževne in mrzle Samaipate, in sva hitro pobegnila naprej.