sreda, 21. maj 2014

Začetek

Težko je z besedami opisati vse občutke, vse misli, ki so švigale skozi najine glave v zadnjih 48ih urah. Ampak niti za sekundo pa ni bilo dvoma v to, kar sva se spustila.

Ko sva stopila z letala in je v naju po dolgem času spet butnil znani nepalski zrak, vlaga in vročina, mešanica vonja po odlični hrani, smogu in smeteh, sva vedela da morava biti tu.

In to je to. Ko enostavno veš, da si se prav odločil. Slovo ni bilo lahko, sva se pa trudila da bi bilo čim bolj kratko. Kar si nisi imel prej za povedati v letih, ne moreš nadoknaditi v 2 mesecih, kaj šele  dveh tednih. 


Spet sva v Katmanduju. Ulice so ostale enake, malo bolj čiste in malo manj prometne. Pa tudi turistov je malo manj. Se pozna da je konec sezone. Tu se počutiva že popolnoma domače, kar ima svoje prednosti in slabosti - predvsem že vse poznaš, vse znamenitosti, natege.... ;) sva si pa privoščila že prve papaje, sladko kisle male banane, pravi nepalski daal in rotij-je za kosilo.


Z glavo še nisva popolnoma preklopila na idejo, da imava sedaj čas. Čas, ki ga nikoli prej nisva imela, vsaj ne v takšnem smislu. Morda za to, ker sva se na začetku poti znašla ravno tu, mestu ki nama je tako blizu.
Ko bova malo bolj dojela, bova tudi lažje kaj napisala.

Jutri zjutraj naju čaka "udoben" bus do Jiri-ja, potem pa par dni hoje do dr. Kristanove, ki naju že pričakuje :)